Za člane članic Lovske zveze Slovenije (LZS) izkaznica predstavlja tudi člansko izkaznico.

S tem osebnim dokumentom, lovec dokazuje (skupaj s hologramsko nalepko za tekoče leto) pravico do samostojnega lova v lovišču upravljavca lovišča, na katerega se izdana lovska izkaznica nanaša.

Določila Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08, 46/14 – ZON-C, 31/18, 65/20, 97/20 – popr., 44/22, 158/22 in 28/25) pooblaščajo LZS, da z javnim pooblastilom in skladno z določili Pravilnika o lovski izkaznici izdeluje in izdaja lovske izkaznice članom članic LZS.

Popolna vloga za izdajo lovske izkaznice skladno z določili Pravilnika o lovski izkaznici, ki je dostopen v Uradnem listu RS št. 4/2012, mora vsebovati:

1. Člani (lovke/lovci) članice LZS – v primeru prvega zaprosila za izdajo lovske izkaznice:

• popolno izpolnjena in podpisana vloga na predpisanem obrazcu*, ki ga lahko tajnik ali administrator LD izpiše neposredno iz evidenčnega kartona člana LD v Lisjaku (članstvo > urejanje > izbira člana > izkaznica);
• priložena fotografija** pritrjena na predvidenem mestu vloge (okence na obrazcu);
• potrdilo o nekaznovanju***, ki se pridobi z vlogo izključno na Ministrstvu za pravosodje;
• potrdilo o plačilu stroškov za izdelavo lovske izkaznice.

2. Člani (lovke/lovci) članice LZS – v primeru izgube, odtujitve oz. kakršnega koli drugega razloga oz. potrebe za nadomestitev stare, obrabljene ali poškodovane lovske izkaznice:

• preklic stare lovske izkaznice na predpisanem obrazcu**** ter vrnitev stare, prelomljene, obrabljene … lovske izkaznice izdajatelju (LZS) v uničenje;
• popolna vloga za izdajo nove lovske izkaznice (kot je navedeno pod 1);
• potrdilo o plačilu stroškov za izdelavo lovske izkaznice.

Strošek izdelave lovske izkaznice za leto 2026 in do spremembe znaša: 10,00 €

Plačilo stroška izdelave lovske izkaznice se izvede na TRR LZS št.: SI56 0201 0001 5687 097 s pripisom – za lovsko izkaznico ter ime in priimek lovca.

VLOGA ZA IZDAJO LOVSKE IZKAZNICE

** Skladno z določili 3. člena in 4. odstavka 4. člena Pravilnika o lovski izkaznici je treba pri vlogi za izdajo prve lovske izkaznice ali na željo vlagatelja po zamenjavi stare fotografije priložiti novejšo fotografijo, ki kaže vlagateljevo pravo podobo in ni retuširana. Fotografija mora biti izdelana na belem, tankem, sijajnem fotografskem papirju, velikosti 35 mm × 45 mm, v barvni tehniki z zaokroženimi vogali. Fotografija ne sme biti izdelana z napravo za samopostrežno fotografiranje. Vlagatelj mora biti fotografiran v lovskem kroju, od spredaj, z odkritim čelom in obrazom, brez klobuka, čepice, rute ali drugega pokrivala in pred monotonim ozadjem.

ZAHTEVEK ZA POTRDILO O NEKAZNOVANOSTI

NAZNANITEV IZGUBE LOVSKE IZKAZNICE

The post Kako do nove lovske izkaznice first appeared on Lovska družina Rižana.

O pravočasni oddaji vloge se mora kandidat pozanimati sam pri lokalni lovski družini, najpogosteje se rok za vložitev prošenj izteče konec koledarskega leta in se vlogo obravnava na letni skupščini LD zgodaj spomladi naslednjega leta.

Ob pozitivno rešeni vlogi ter sprejemu v LD je kandidat obveščen in pridobi status lovskega pripravnika. Vpiše se ga v ustrezne evidence, dodeli se mu mentorja, prejme akte lovske družine (Pravila in Poslovnik LD, pravilniki …) in zaračuna letna članarina, ki vsebuje vse potrebne pristojbine do LD, območne lovske zveze/zveze lovskih družin, Območnega združenja upravljavcev lovišč (OZUL) ter krovne Lovske zveze Slovenije, obenem pa lovski pripravnik začne prejemati tudi mesečno glasilo Lovec.

Lovski pripravnik pod vodstvom mentorja oz. mentorjev v lovišču opravlja pripravniško dobo v trajanju od najmanj enega do največ treh let. Ob zaključku pripravniške dobe opravlja t. i. praktični del izpita pred komisijo LD.

Nato prične obiskovati tečaj teoretičnega usposabljanja, ki ga organizira območna lovska zveza. Pogoj za opravljanje teoretičnega dela je uspešno predhodno opravljen praktični del izpita v lovski družini. Tečaj teoretičnega usposabljanja se zaključi z delnimi in zaključnim izpitom. Praktični in teoretični del lovskega izpita sta javna.

Praktični del lovskega izpita

V času pripravniškega staža mora lovski pripravnik spoznati lovišče ter temeljna spoznanja, znanje in praktične veščine, ki izhajajo iz trajnostnega upravljanja z divjadjo.

Upravljavec lovišča pripravi program za lovskega pripravnika in praktični del lovskega izpita ter pripravniku določi mentorja oz. mentorje, ki vodijo in usmerjajo izvajanje programa praktičnega usposabljanja. Obseg programa praktičnega usposabljanja z vključenim izpitom iz praktičnega znanja traja od 150 do 200 ur na leto.

Mentor upravljavcu lovišča poroča o poteku usposabljanja lovskega pripravnika. Lovski pripravnik mora tekoče in kronološko voditi Dnevnik dela lovskega pripravnika, ki ga pridobi s strani upravljavca lovišča, izdajateljica knjižice je Lovska zveza Slovenije.

Ko pripravnik uspešno opravi program praktičnega usposabljanja, mentor odda njegov potrjeni dnevnik tričlanski izpitni komisiji, ki jo imenuje upravljavec lovišča. Po opravljenem praktičnem izpitu pred komisijo pripravnik prejme potrdilo o opravljenem praktičnem delu lovskega izpita.

V času pripravniške dobe lahko lovski pripravnik na podlagi določil Zakona o orožju zaprosi ustrezni organ na Upravni enoti za nabavno dovoljenje za lovsko orožje. Pogoj za pridobitev nabavnega dovoljenja je predhodno opravljen teoretični in praktični izpit iz varnega ravnanja z orožjem, uspešno opravljen zdravniški pregled ter članstvo v lovski družini.

Lovski pripravnik v času izvajanja praktičnega dela lovskega izpita ne sme samostojno loviti divjadi v lovišču, pač pa lahko to počne izključno v spremstvu osebe, ki ima lovski izpit in veljavno lovsko izkaznico – praviloma je to njegov mentor.

Teoretični del lovskega izpita

Pogoj za prijavo k zaključnemu opravljanju lovskega izpita je uspešno opravljen praktični del izpita pri upravljavcu lovišča, ki mora biti vpisan v lovsko informacijskem sistemu LISJAK ter pozitivno opravljeno preverjanje teoretičnih vsebin pri posameznih predavateljih oz. izpitnih izpraševalcih. Tečaj teoretičnega usposabljanja kandidatov za lovski izpit poteka po programu, ki so ga skupaj pripravili LZS, Zavod za gozdove Slovenije in pedagoške ustanove.

Predavatelji teoretičnega dela po podani snovi preverjajo kandidatovo znanje za lovski izpit na delnih izpitih z njihovega področja in vpišejo v evidenco opravljenega preverjanja znanja pisno oceno: »opravil« oziroma »ni opravil«. Ko lovski pripravnik uspešno opravi vsa preverjanja znanja po predmetih, se lahko prijavi za opravljanje zaključnega izpita.

Zaključni izpit se opravlja pred izpitno komisijo, ki preverja strnjeno znanje z naslednjih področij: biologija in ekologija divjadi, lovska zakonodaja ter načrtovanje v lovstvu – upravljanje z divjadjo in loviščem.

Komisijo sestavljajo trije člani – predstavniki območne lovske zveze/zveze lovskih družin in območnega Zavoda za gozdove Slovenije, potrjeni s strani resornega Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ob uspešnem zaključku teoretičnega dela izpita Lovka zveza Slovenije izda spričevalo o lovskem izpitu. Lovec z opravljenim lovskim izpitom je upravičen do lovske izkaznice.

The post Kako postati slovenski lovec first appeared on Lovska družina Rižana.

Dogodek, organiziran s podporo Deželnega sveta Furlanije – Julijske krajine, je bil namenjen predstavitvi in promociji poznavanja, upravljanja ter ohranjanja prostoživečih živali in naravne dediščine prostora. Obiskovalci so si lahko ogledali razstavo trofej uplenjenih parkljarjev, strokovnjaki pa so v okviru številnih predavanj predstavili aktualne vsebine s področja upravljanja divjadi, ohranjanja biotske raznovrstnosti in varovanja okolja.

Prireditev je predstavljala tudi pomembno srečanje v okviru dolgoletnega mednarodnega sodelovanja med Lovsko zvezo Slovenije in lovskimi organizacijami Furlanije – Julijske krajine. Slovensko delegacijo so sestavljali strokovni delavec Lovske zveze Slovenije Marko Jonozovič, podpredsednik LZS za mednarodne odnose Andrej Šturman ter predsednik Lovske zveze Koper Fabio Steffe.

V okviru strokovnih razprav in izmenjave izkušenj so udeleženci obravnavali številne izzive, s katerimi se danes soočajo lovske organizacije na obeh straneh meje. Posebna pozornost je bila namenjena upravljanju populacij divjadi, preprečevanju škod v kmetijstvu, sobivanju človeka z divjadjo ter iskanju učinkovitih rešitev za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Pred zaključkom srečanja je navzoče v imenu slovenske strani nagovoril predsednik Lovske zveze Koper Fabio Steffe. V svojem nagovoru je poudaril pomen prijateljskih odnosov in strokovnega sodelovanja med slovenskimi in italijanskimi lovskimi organizacijami ter izrazil zadovoljstvo nad nadaljnjo krepitvijo čezmejnega sodelovanja. Izpostavil je tudi pomen izmenjave dobrih praks, ki lahko prispevajo k učinkovitejšemu reševanju skupnih izzivov na področju upravljanja divjadi in varovanja narave.

Ob zaključku srečanja so udeleženci ugotovili, da se lovske organizacije v Sloveniji in Italiji soočajo z zelo podobnimi problemi, zlasti na področju škod, ki jih povzroča divjad, ter pri usklajevanju interesov kmetijstva, varstva narave in lovstva. Kot posebej zanimiva in učinkovita se je pokazala praksa v Furlaniji – Julijski krajini, kjer odgovornost za obravnavo in reševanje škodnih primerov prevzema dežela. Poleg tega deželne oblasti zagotavljajo tudi pomembna finančna sredstva za izvajanje preventivnih ukrepov, pri čemer sofinancirajo do 70% vloženih sredstev za preprečevanje nastanka škode.

Takšen pristop bistveno razbremenjuje lovske organizacije in omogoča učinkovitejše ter hitrejše reševanje konfliktov med upravljavci divjadi in lastniki zemljišč. Prav zato je bila izmenjava izkušenj med slovenskimi in italijanskimi predstavniki še posebej dragocena ter predstavlja dobro osnovo za nadaljnje sodelovanje in razvoj skupnih rešitev v prihodnje.

Srečanje je ponovno potrdilo, da sta odprt dialog in mednarodno sodelovanje ključna dejavnika za uspešno upravljanje naravnega okolja ter ohranjanje bogate biotske raznovrstnosti na obeh straneh državne meje.

Predsednik zveze Koper

Fabio Steffe

The post Slovenska delegacija na prireditvi »Varstvo in vrednotenje biotske raznovrstnosti« v Furlaniji – Julijski krajini first appeared on Lovska družina Rižana.

Na tekmovanju je sodelovalo devet ekip. V močni konkurenci je :

1. mesto osvojila ekipa LD Grožnjan,
2. mesto ekipa Buje in
3. mesto pa domača ekipa LD Šmarje.

Med posamezniki so se najbolje izkazali:

1. mesto Mitja Grižon –  LD Šmarje
2. mesto Valter Sirotič – LD – Šmarje
3. mesto: Ecio Zakinja –  LD Umag

Vodja tekmovanja in starešina LD Šmarje je bil Diego Lazar.

Tekmovanje je ponovno potrdilo pomen športnega druženja, sodelovanja in prijateljskih vezi med lovci iz slovenske in hrvaške Istre.

The post Mednarodna strelska tekma v NIC LZ Koper first appeared on Lovska družina Rižana.

Sodelovanje je obsegalo predvsem:

• upravljanje čezmejne divjadi (npr. divji prašič, srnjad),
• usklajevanje lovsko-upravljavskih načrtov v obmejnem prostoru,
• preprečevanje škod in prehodov divjadi med območji,
• izmenjavo podatkov o stanju populacij,
• občasno tudi skupne ali usklajene lovske aktivnosti v obmejnem pasu.

Lovska zveza Koper, takrat organizirana prek lokalnih lovskih družin v okviru širše lovske organizacije, je zaradi geografske bližine Trsta pogosto razvijala neposredno sodelovanje z italijanskimi lovskimi društvi.

Ta tradicija sodelovanja se nadaljuje tudi danes. Lovska zveza Koper je skozi svojo zgodovino sicer večkrat spremenila ime in organizacijsko strukturo, vendar je njeno temeljno poslanstvo ostalo nespremenjeno: strokovno, uspešno, povezovalno in naravovarstveno delovanje.

Pri tem je pomembno izhodišče, da je, kot je poudarjal dr. Ivan Lovrenčič, »barva lovca vedno zelena«, kar simbolizira odgovornost do narave in skupnega dobrega.

Zato je še toliko pomembneje, da se v okviru lovske organiziranosti ohranjajo dialog, razumevanje in enotnost ter da se ne podleže vplivom trenutnih nesoglasij ali osebnih interpretacij in interesov, temveč se krepi temeljna lovska etika, tovarištvo in skupni cilji.

Da je tradicija sodelovanja Lovske zveze Koper še vedno živa, potrjuje tudi zgodovinski zapis, ki ga je posredoval član LD Dekani Andrej Sturman, sicer podpredsednik za mednarodne odnose pri Lovski zvezi Slovenije.

The post SPORAZUM IZ LETA 1981 MED LOVSKO ZVEZO KOPER IN TRŽAŠKIMI LOVCI first appeared on Lovska družina Rižana.

Lovci se tudi danes soočamo z izzivi sodobnega časa, med katerimi ima pomembno mesto digitalizacija poslovanja. Zato je Lovska zveza Koper dne 23. 4. 2026 ob 17. uri v svojem Naravovarstvenem izobraževalnem centru organizirala za svoje člane pomemben dogodek, posvečen novim pravilnikom in digitalizaciji posameznih lovskih aktivnosti. Predstavitev je potekala preko video prezentacije pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavoda za gozdove Slovenije.

Obravnavane so bile naslednje teme:

• označevanje odvzete parkljaste divjadi,
• pregled uplenjene divjadi v zbiralnici in enotna evidenca,
• evidentiranje divjadi po odvzemu,
• dovolilnice za lovske goste,
• elektronska prijava škode od divjadi.

Po odlični predstavitvi je predsednik zveze Fabio Steffe, ki se je pred tem udeležil strokovnega sestanka na isto temo pod okriljem MKGP, Zavoda za gozdove Slovenije in Veterinarske uprave v Ljubljani, dodatno pojasnil vsebine ter predlagal praktične postopke za enotno izvajanje predpisov v praksi. Poudarek je bil na čim bolj enostavni izvedbi brez dodatnih obremenitev oziroma nepotrebnih administrativnih zahtev.

Skupaj smo razjasnili številne dvome in dileme ter prišli do konstruktivnih rešitev. Prisotni so pozdravili in podprli tudi dopolnila Zakona o divjadi in lovstvu, zlasti v delu, ki ukinja obvezno zbiranje čeljusti uplenjene divjadi.

Dogodka se je udeležilo 30 slušateljev, predvsem starešin, njihovih namestnikov, gospodarjev, tajnikov ter usposobljenih oseb za pregled divjadi (trupla in organov).

Po srečanju smo se razšli v dobrem razpoloženju, z zaupanjem, da bomo novosti uspešno uvedli v prakso.

Vsem želim dober pogled in varno hojo.

Predsednik LZ Koper
Fabio Steffe

The post Predavanje o digitalizaciji first appeared on Lovska družina Rižana.

Poudarjamo, da ni šlo za preverjanje znanja lovskih pripravnikov, temveč izključno za tehnično preizkušanje delovanja sistema. V dokumentu z vprašanji, ki so jih prejele vse območne zveze, so poleg vprašanj iz uradnega nabora vprašanj za lovski izpit, vključena tudi vprašanja, ki so bila naključno generirana izključno za potrebe testiranja in ne bodo del dejanskega izpita.

Lovska zveza Slovenije

The post Testirali nov sistem za opravljanje lovskih izpitov first appeared on Lovska družina Rižana.

The post Kinološke prireditve OKKD Koper 2026 first appeared on Lovska družina Rižana.

Starešina Fabio Steffe je v uvodnem nagovoru izpostavil, da letos obeležujemo visoki jubilej  40-letnico pobratenja z LD Podbrdo in dolgoletno odlično, tvorno in iskreno sodelovanje, ki ga bomo skupaj praznovali prav tu, v Rižani, prihodnje leto. To je potrdil v pozdravnem nagovoru tudi vodja delegacije LD Podbrdo, starešina Boris Mavrar.

Po predstavitvi bogatih in obširnih poročil ter sprejetju programov za prihodnje obdobje so bila v članstvo sprejeta dva nova izprašena lovca (čakamo na izpisnico), sprejet je bil tudi Pravilnik o video in foto nadzoru. Poseben poudarek in praktične nagrade je starešina namenil predvsem članom Upravnega odbora, ki so s svojim delom in predanostjo presegli običajne obveznosti.

Občni zbor se je zaključil v sproščenem vzdušju ob večerji, kjer so člani še utrdili medsebojne vezi. LD Rižana s svojim delovanjem, tesnim sodelovanjem s pobrateno LD Podbrdo ter uspehi svojih članov ostaja pomemben varuh narave in lovske dediščine v lokalnem okolju.

The post Občni zbor LD Rižana first appeared on Lovska družina Rižana.

Ob tej priložnosti je predsednik Steffe Fabio članicam zveze razdelili po dve elektronski digitalni krmilni napravi, ki jih je podarila uprava družbe Vinakoper. Donacija predstavlja pomemben korak k sodobnejšemu upravljanju z divjadjo ter učinkovitejšemu preprečevanju škode.

Gre za rezultat strokovnega dela in nove oblike skupnega sodelovanja med lovci, kmeti in kmetijskimi organizacijami. Tak pristop krepi partnerski odnos pri upravljanju naravnega okolja ter zmanjševanju škod, ki jih povzroča divjad.

Ob tem velja poudariti, da za stanje v naravi niso odgovorni zgolj lovci, temveč gre za skupno odgovornost vseh uporabnikov prostora. Prav dolgoletno sodelovanje in medsebojno razumevanje sta ključna za ohranjanje ravnovesja v naravi in trajnostno upravljanje okolja.

The post Seja Upravnega odbora Lovske zveze Koper first appeared on Lovska družina Rižana.